Bonsaj forum

Forum slovenskega bonsaj kluba

Osnovne veščine gojenja dreves v posodi
sijaj
#494
Rod Prunus je zelo obsežen in raznolik. Vanj spada približno 400 vrst. Zaradi obsežnosti so jih botaniki razdelil i v pet podrodov. Vsem skupna značilnost je koščičast sadež. Od nam bolj znanih vrst sem spadajo slive, češplje, marelice, breskve, mandlji in češnje. Tisti dve (češnji), o katerih bo tu govora, spadata v podrod Laurocerasus. Značilnost, ki ga loči od ostalih, je zimzelenost. Značilni so tudi cvetovi, ki tvorijo grozde, z majhnimi belimi venčnimi, a brez čašnih listov. V ta pod rod spadata vrsti Prunus laurocerasus (lovorikovec) in Prunus lusitanica.

Lovorikovec je lahko do 15 metrov visoko drevo z debelnim premerom do 60cm, bolj pogosto kot ne pa je v naših krajih "le" širok grm z več stebl i. V naravi jih najdemo na vzhodu Balkana, v Turčiji vse do Kavkaza, Gruzije, Abhazije. Skorja je tem na (sivo-rjava do črna), listi pa "usnjeni ", bleščeče zeleni (sprva svetli, kasneje temni) . Razporejeni so v dve vrsti, v nekakšne ploščate blazine. Če jih zmanemo, oddajajo znacilen trpek vonj po mandljih oz. cianidu (mmogrede: tega vsebujejo tudi sicer na pogled zalo vabljivi temno vijolični sadeži, ki pa so zaradi tega na žalost vsaj neokusni, če že ne neužitni ). Na drevesi h v naravi se l isti - po navedbah v lieraturi – obdržijo dve do tri leta, po mojih izkušnjah tudi kakšno leto več. Dimenzije (na odraslih vrstnih pri merkih) so 8 - 20 x 3 - 8 cm . 0 primernosti za bonsaj se bi dalo razpravljati, sam pa pravim "never say never". Na vrstnih primerkih se listi (kot pri večini češenj) le težko zmanjšajo, zato bi bil morda primernejši kakšen od kultivarjev z manjsim i, npr. " Mt. Vernon', 'Nana', 'Schipkaensis' , 'Otto Luyken' ali 'Zabeliana' .



Prunus lusitanica (našega imena, žal, ne poznam) se od lovorikovca razlikuje v obarvanosti poganjkov, obliki in nazobčanosti listov, vsebnosti cianidov, obli ki cvetnih grozdov (le ti so daljši in kompaktnejši od lovorikovčevih), itn. Kot že ime pave, je vrsta doma na Portugalskem i n v Španiji. Zato tudi ne preseneča, da je bolj odporna na vročino i n neposredno izpostavljenost soncu in vetru , kot lovorikovec. Preseneti morda to, da je nekoliko bolj odporna na mraz, čeprav spada v isto območje (po specifikaciji Kmetijskega ministrstva ZDA): USDA cona 6 (do - 21 stopinj Celzija). Lovorikovec zahteva nekoliko senčno lego, bogato humusno prst i n veliko vlage.

Kako se vrsti streže pri vzgoji v bonsaj, i z lastnih izkušenj ne morem govoriti, tudi na Internetu ni najti dosti primerkov. Rekel bi, da vrsta zaradi veli kosti in razporejenosti listov zahteva vzgojo v velik (oz. zel o velik) bonsaj.

Lega: senčna, prst prosto odcedna, a z dosti organski h snovi za visoko vsebnost vode, pozimi zaradi zimzelenih listov zaščita pred mrazom in zlasti vetrom. Ker je skorja precej gladka tudi previdnost pri ožičenju (oz. pravočasnem odstranjevanju le teh) ni odveč.