Bonsaj forum

Forum slovenskega bonsaj kluba

Osnovne veščine gojenja dreves v posodi
sijaj
#487
Evropski iglavec, višina do 30m, debelni premer do 1,5m. Je pionirska vrsta in ima najraje suha, pusta tl a, raste pa celo na vlažnih šotnih podlagah .

Razprostranjenost: severna Evrazija od Španije skoraj do Pacifika, na jug do Turčije in Kavkaza.

Skorja je na mladih drevesih nevpadljivo rjave barve, na starejših pa se na zgornjem delu debla in vejah, ki od tam izrasčajo, lušči in odkrije intenzivno oranžno rdečo barvo, po kateri je ta bor dobi l slovensko i m e.

Listi (iglice) izraščajo v pari h in so na novih poganjkih usmerjeni naprej. Naslednje leto se postavijo nekolko bolj pravokotno na poganjek. Obdržijo se tri leta. So modro zeleni in so (zlasti tisti daljši) pogosto spiralasto zaviti okoli vzdolžne osi . Na odraslih rastlinah so dolgi od 5 do 7, včasih tudi do 11cm. Na drevesih v posodah se skrajšajo, a nikoli do prav majhnih, zato je rdeci bor bolj primeren za večje bonsaje, razen če uporabimo katerega od pritlikavih kultivarjev.
Za vzgojo v bonsaj sta posebej primerna kultvarja 'Beuvronensis' in 'Watereri '. Prvi je zares pritlikav, drugi pa le počasnejše rasti in sčasoma doseže normalno velikost.

Kot veliko evropskih vrst, je bil še do nedavnega prezrt kot material za bonsaj (v korist Japonskih črnega [thunbergii ] in belega [parviflora] bora) v zadnjem času pa pridobiva na veljavi.

Lega: sončna. S prezimovanjem pri nas ne bi smelo bi ti težav. Rdeči bor je prezimno trden.

Zal ivanje: bori nasploh (še zlasti pa tisti v posodah) nimajo radi preveč mokrih tal, zato zalivam o zmerno, pozimi pa še redkeje .

Gnojenje: bori so izjema pri pravilu "na dva tedna". V obdobju vegetacije jih gnoji mo redkeje (na tri tedne ali samo enkrat na mesec), sicer poženejo predolge liste. V obdobju mirovanja jih ne gnojimo.

Presajanje: zgodaj spomladi, pri mlajših rastlinah na dve leti, potem redkeje. Čas za presajanje določimo s pregledom korenin. Če se močno navijajo okoli spodnjega roba posode, je čas, da jih odrežemo . A ne pretirano . Pri borih smo pri rezu korenin raje previdnejši kot ne. Če že odrežemo "preveč", moramo prirezati tudi veje, najbolje pa je, da v tem primeru drevo za nekaj časa pokrijemo s polivinilastim "šotorom " (ki ga redno zračimo, da se ne razvijejo plesni in glivice!), drevo pa tudi redno pršimo, dokler si korenine ne opomorejo. Uporabi mo prosto odcedno prst.

Obrezovanje: takoj, ko se na poganjkih pojavijo iglice, odščipnemo predolge poganjke. Dolge vodilne poganjke odstranjujemo v celoti skozi celo obdobje vegetacije (predvsem zaradi dejstva, ker zelo pogosto na prvih par centimetrih sploh ne razvijejo listov; te pa rabimo, ker se na mestih, kjer izraščajo, kasneje razvijejo novi poganjki). Na razvejitvah pustimo samo po dva šibkejša poganjka, ki pa ju skrajšamo najmanj za tretjino in ne več kot za polovico. Izjema so zelo šibki poganjki (predvsem na spodnjih vejah), ki ji h pustimo nedotaknjene, i n poganjki na mestih, kjer želimo podaljšanje veje . Pozno poleti ali zgodaj pozi mi odstranimo stare iglice (predvsem ti ste, ki rastejo navzdol) i n razredčimo vejice, ki rastejo preblizu skupaj. Tako drevo presvetlimo in omogočimo razvoj poganjkov na dve - do triletnih vejicah, kar je zelo pomembno, saj sicer lahko "pridelamo" drevesce s predolgi mi vejami in čopki iglic le na skrajni h koncih. Bori (z redkim i izjemami ) namreč ne poganjajo iz starega lesa. Če se le da, ščipljemo poganjke najprej na spodnjih vejah in se skozi par tednov pomikamo navzgor, dokler ne obdelamo vseh vejic do vrha .

Tako dosežemo, da šibkejše spodnje veje dobijo svoj odmerek avksinov (hormonov, ki uravnavajo rast in razvoj poganjkov in pomagajo pri celjenju ran) še preden gre glavni na v vrhnje poganjke. Ja, uganili ste, tudi rdeči bor je apikalno dominantna vrsta. Poseben učinek dosežemo, če poganjke, ki jih prav v ta namen spomladi pustimo cele, prirežemo sredi avgusta: do jeseni oz. zime ima drevo ravno še čas, da na njih razvije obilo popkov , med kateri mi lahko izbiramo naslednje leto spomladi .

Razmnoževanje: s semeni in cepljenjem (v primeru kultivarjev) . Semena posadimo jeseni na prosto (zaščitimo jih pred pticami i n glodalci) ali pa ji h moramo stratificirati . Bore sicer lahko razmnožimo tudi z grebeničenjem , a korenine poženejo zelo počasi : čakati moramo tudi do pet let Okoli veje naj prej tesno zavijem o debelo žico, ki jo zavijemo s kleščami, tako da se veji tesno prilega. S potaknjenci je bore skoraj nemogoče razmnožiti .

Rdeči bor je v sorodu z Japonski m rdečim borom (Pinus densiflora, ki je v bistvu vzhodno-azijska vrsta), kar je na starejših drevesih opazno predvsem zaradi podobne strukture in barve skorje. Japonski ima nekoliko tanjše l iste in bolj gladke storže.