Bonsaj forum

Forum slovenskega bonsaj kluba

Osnovne veščine gojenja dreves v posodi
sijaj
#481
Fikus (Ficus benjamina)
Tropsko drevo, visoko tudi več kot 20m, o debelnem premeru pa je težko govoriti, ker se deblo v starosti lahko transformira na dokaj nenavaden način: z vrha poženejo zračne korenine, ki se po odebelitvi zlijejo s prvotnim deblom in tako nastane zelo obsežen in razbrazdan skupek lesa. Razprostranjenost: jugovzhodna Azija. Fikusi so posebej primerni za ti. sobne bonsaje, saj so senco vzdržni in epo uspevajo tudi, če jih imamo skozi celo leto znotraj, npr. na okenskih policah.

Skorja: svetlo rjave barve, v tanki plasti . Listi : dolžine 8 do 12cm, sprva svetlo zelene, kasneje temno zelene barve . V bonsajski posodi se mimogrede zmanjšajo na dolžine pod 5cm, z malo truda še bolj, pri nekaterih kultivarjih so listi manjši že na normalnih drevesih, na bonsajih pa so dolgi okoli centimetra ali dveh. Oblikovanje: poganjki fikusov so zelo prožni, tako da jih lahko oblikujemo po mili volji, paziti moramo le, da se žica ne zaje v skorjo, ki je zel o nežna.

Lega: pol senčna. Ker so fikusi tropske rastline, jih moramo prezimovati v toplih prostorih. Paziti moramo, da je prostor dovolj vlažen, sicer jih moramo redno pršiti . Če se le da, uporabimo deževnico (ali filtrirano vodo), ker se sicer na listih nabere sivkasta plast vodnih ostankov, ki jo moramo od časa do časa zbrisati . Ko so rastline v sobah, postanejo bolj dovzetne za razne napade
- zlasti pršic i n kaparjev, zato jih moramo redno pregledovati . Če dovolj zgodaj opazimo manjši napad, se insektov ahko znebimo tako, da jih preprosto speremo s tušem, sicer moramo uporabiti kakšnega od insekticidov. Če spomladi rastline prenašamo na prosto, jih moramo na večjo svetlobo i n vročino privajati postopoma . Skozi obdobje par tednov jih prestavljamo iz goste sence v polsenco, morda cel o na sonce, a jih obvezno zašči timo pred opoldansko pripeko. Če imam o fikuse skozi celo leto v notranjosti, ji h moramo red no obračati , tako da so osvetljeni od vseh strani .

Zalivanje: po potrebi . Veliki pri merki so vedno žejni , tako da jih moramo zalivati tudi po večkrat na dan, se zlasti če so v zelo plitvih posodah . Pozimi OZ. v obdobju mirovanja (kadar ne rastejo), jih zalivamo manj.

Gnojenje: dvakrat mesečno . Če rastlini tudi pozimi lahko nudimo ustrezne pogoje za rast, gnojim o tudi pozimi, sicer ne. Ker fikusi prenesejo nekoliko manj zračno prst, lahko v njej povečamo delež organskih snovi (humusa) in v tem primeru se potreba po dodatnem gnojenju zmanjša. Če jih redno presajamo, jih skoraj ni potrebno dodatno gnojiti .

Presajanje: mlade sadike (ki jih navadno naredimo s potaknjenci) sprva presajamo tudi po večkrat letno, z namenom oblikovanja korenin. Sicer se nam pogosto primeri, da se razvijeta ena ali dve zelo debeli, dolgi korenini , s katerimi mamo kasneje težave pri oblikovanju nebarija . Nekateri gojitelji ravnajo celo tako radikalno, da sprva odrežejo vse korenine (na najdebelejšem delu) in obravnavajo sadiko kot potaknjenec . Po nekaj takšnih presajanjih je sadika zrela za debeljenje debla in kasneje za oblikovanje krošnje. Starejše sadike, ki smo jim korenine (oz. nebari) že izpopolnili , presajamo redkeje - enkrat na leto ali na dve leti . Uporabimo navadno mešanico prsti .

Obrezovanje: spomladi močno prirežemo vse poganjke - po potrebi lahko tudi v star les. Paziti moramo le, da na koncu pustimo vsaj list ali dva. Če poganjek odrežemo tako, da na njem ni več listov, je skoraj zagotovo izgubljen (tako radikalno prirezovanje (ali celo razlistanje) se obnese le v fikusu domačem - tropskem podnebju, pri nas pa ne). Tako spodbudimo rast stranskih poganjkov in s tem razvejanje. Skozi vse leto pa rastlino vršičkamo : ko poganjek požene dva do tri liste, odščipnemo končni nastavek. Skoraj vse vrste fikusov (benjamin ni izjema) skozi rane izločajo mlečnat izcedek, ki je očitnejši pri ranah na mlajših , tanjših vejah , na starejših ga skoraj ni opaziti. Če odrežemo debelejšo vejo,moramo rano konkavno obdelati (naredimo vdolbino), si cer, ko se rana zaceli , pridelamo bunko, ki slabo prispeva k videzu.

Razmnoževanje: s potaknjenci in grebeničenjem. Tu skoraj ne moremo zgrešiti. Radi se ukoreninijo tako najmlajši (list ali dva), kot že precej stari potaknjenci. Pri starejših moramo le nekoliko pomagati s polivinilastim šotorom dokler korenine ne zrastejo do mere, ko lahko preskrbujejo ustrezno količino listov.

Primerne oblike: najbolj se jim poda oblika značilna za skoraj vse vrste fikusov: široko
piramidasta krošnja, ki je bolj široka kot visoka. Če želimo bolj (v višino) razpotegnjeno krošnjo, moramo paziti, da spodnje veje ne izgubijo vitalnosti. Lahko se nam zgodi, da se listi na vrhu zaradi velike razvejanosti lepo zmanjšajo, na spodnjih veja, kjer je prirastek manjši, pa ostanejo večji, ker je razvejanje manjše. Zaradi korenin je zel o primeren tudi slog "na kamen". Seveda lahko oba sloga kombi ni ramo.

Obstaja zelo veliko vrst fikusov, primernih za bonsaje. Večina ostal i h vrst se ugodno odzove tudi na razlistanje in celo na "obglavljenje" (odrežemo globoko v staro deblo). Nekatere vrste so posebej primerne za razvoj zračnih korenin (ti. banyan , Ficus benghalensis).